Prof. dr. Roman Jerala prejel ERC Advanced Grant 2017

Z velikim veseljem sporočamo, da so znani rezultati razpisa ERC za uveljavljene raziskovalce 2017 (ERC Advanced Grant 2017) in da je bila v izjemno močni konkurenci v financiranje izbrana tudi prijava uveljavljenega znanstvenika profesorja Romana Jerale, vodje Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Rezultati so uradno objavljeni danes, 6. aprila. V veliko čast nam je, da je projekt MaCChines Evropska komisija izpostavila v skupini sedmih projektov, ki so bili predstavljeni ob razglasitvi rezultatov razpisa. Za kakšen uspeh slovenskega raziskovalca gre, najbolje pokaže podatek, da bo Evropski raziskovalni svet (ERC) na tem razpisu financiral le 12 % projektnih prijav izjemnih raziskovalk in raziskovalcev izmed več kot 2167 prijav za izvajanje svojega raziskovalnega projekta v Evropi, le 1% odobrenih projektov pa je iz novopristopnih članuc EU. Petletni projekt ima naslov »MaCChines - Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic«, raziskovalec pa bo zanj dobil 2,5 milijona evrov. Prof. dr. Roman Jerala je tako eden od šestih slovenskih predstavnikov

Raziskovalci Kemijskega inštituta koordinirali raziskavo, ki je pojasnila specifičnost in delovanje mikrobnih citolizinov

Rastlinski patogeni mikroorganizmi imajo pester nabor molekul za okužbo rastlin, ki jih uporabljajo za infekcijo in širjenje po tkivih. Raziskovalci dveh odsekov Kemijskega inštituta so s sodelavci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in tujine določili receptor na površini rastlinskih celic in razložili, zakaj so nekateri mikrobni toksini specifični samo za dvokaličnice. Rastlinski patogeni organizmi imajo običajno pester in številčen nabor molekul za okužbo rastlin, s katerimi omogočijo svoje širjenje. Pri bakterijah, glivah in oomicetah je že nekaj časa poznana družina proteinskih molekul, imenovana s kratico NLP (ang. Nep1-like proteins). Ti proteini so udeleženi pri mnogih boleznih za človeka pomembnih rastlin kot so različne vrste zelenjave, kakavovec, vinska trta, itn. Najpogostejši bolezenski znaki so gniloba ali rja, počrneli plodovi, venenje rastlin in zamrtje semen in se zelo hitro razširijo po posevkih. Eden od bolj očitnih odgovorov rastlin na proteine NLP je odmiranje rastlinskega tkiva. Do odmiranja celic pride samo pri dvokaličnicah, kot so krompir, tobak in kakavovec, ne pa na en